Sodni tolmači na zahtevo sodišča tolmačijo in prevajajo

Osebe, ki imajo pravico in dolžnost, da na zahtevo sodišč tolmačijo na narokih in prevajajo različne sodne listine, se imenujejo sodni tolmači.  Imenovani so s strani ministra za pravosodje za neomejen čas po splošnem upravnem postopku opisanem v pravilniku o sodnih tolmačih. Primerni kandidati prejmejo odločbo o imenovanju za tolmača, v kateri je naveden tudi jezik oz. več jezikov za katerega so imenovani. Po imenovanju in zaprisegi se sodni tolmači vpišejo v imenik tolmačev, ki ga v skladu z zakonskimi določili vodi Ministrstvo za pravosodje.

Za prevode v sodnih postopkih poskrbijo sodni tolmači

Prevajanje govorjene in pisne besede iz slovenskega v tuj jezik ali prevajanje znakovne govorice gluhih in gluhonemih v sodnih postopkih poskrbijo sodni tolmači. Ko se na sodišču znajde oseba, ki ne zna jezika v katerem poteka obravnava, se na zahtevo sodišča v postopek povabi zapriseženega sodnega tolmača, ki sproti prevaja govor vseh prisotnih na obravnavi. Poleg zahtev na sodiščih, se morajo sodni tolmači odzvati tudi na zahteve državnih organov, pa tudi pravnih ali fizičnih oseb, ki potrebujejo njihove storitve v svojih postopkih.

Sodni tolmači imajo poseben status

Ker je delo, ki ga opravljajo sodni tolmači, tesno povezano z delovanjem pravosodnega sistema, imajo enako kot sodni izvedenci ali sodni cenilci tudi tolmači zagotovljeni poseben status. Sodni tolmač ne more postati vsak, saj mora ustrezati pogojem iz pravilnika o sodnih tolmačih kot so:

• oddana vloga za imenovanje sodnega tolmača na Ministrstvu za pravosodje,
• državljanstvo Republike Slovenije ali katere izmed članic EU,
• strokovna izobrazba pridobljena na univerzi,
• potrjeno aktivno znanje slovenskega jezika s strani pooblaščene izobraževalne ustanove,
• strokovna in praktična usposobljenost v jeziku, v katerem želi biti imenovan za sodnega tolmača,
• preizkus znanja za sodnega tolmača mora biti uspešen
• nekaznovanost za kazniva dejanja, zaradi katerih bi bili neprimerni za opravljanje službe sodnega tolmača (kot velja za sodne izvedence in sodne cenilce)

Sodni tolmači morajo uspešno opraviti preizkus znanja

Na preizkusu znanja morajo sodni tolmači pokazati znanje iz več različnih področij:

• slovenskega jezika,
• jezika, za katerega želijo biti imenovani,
• poznavanja področja ustavne ureditve,
• poznavanja organizacije upravnih in pravosodnih organov,
• znanje iz temeljnih institutov civilnega in kazenskega prava.

Po uspešno opravljenem preizkusu znanja in ustrezanjem pogojem iz pravilnika o sodnih tolmačih, mora kandidate potrditi ali zavrniti še minister za pravosodje. Kandidati po sprejeti odločitvi ministra prejmejo odločbo o imenovanju, da so postali sodni tolmači. Preden se jih vpiše v imenik sodnih tolmačev, morajo pred ministrom še zapriseči po 94. členu zakona o sodiščih.  Po zaprisegi sodni tolmači prejmejo identifikacijsko kartico, izkaznico in žig, s katerim overjajo prevedene listine. Sodni tolmači lahko svoje delo opravljajo časovno neomejeno, so pa lahko zaradi škodljivih dejanj suspendirani ali razrešeni kot sodni tolmači.