Prevajanje s spletnim prevajalnikom
Prevajanje s spletnim prevajalnikom
Koliko krat dnevno uporabite spletni prevajalnik? Kateri jezik največkrat prevajate s spletnim prevajalnikom? Se vam zdi prevajanje s spletnim prevajalnikom kakovostno? Verjamem, da ste na zadnje vprašanje odgovorili z ne, saj se vam je sigurno že kdaj zgodilo, da je kakšen stavek pri prevajanju zvenel resnično smešno. Prevajanje s spletnim prevajalnikom je načelom priročno, če moramo “na hitro” nekaj prevesti, da stvar lažje razumemo. Za strokoven prevod, pa se raje poslužimo prevajalske agencije.
Prevajanje s prevajalcem
Kot smo že omenili prevajanje s spletnim prevajalnikom ni najbolj učinkovito pri strokovnih prevodih. Zato je v tem primeru bolje, da se odločite za izkušenega prevajalca, ki bo prevajanje za vas opravil strokovno in tako kot mora biti. Pri tem pa bo vaše besedilo pregledal tudi lektor, tako bo vaš prevod resnično kvaliteten in kar je najbolj pomembno, slovnično pravilen.
Prevajanje in pogoji
Da bo prevajanje pri prevajalski agenciji uspešno in kvalitetno je že na začetku potrebno postaviti določene pogoje. Prvi pogoj je vsekakor rok, v katerem naj bo prevajanje zaključeno. Dogovorite se za natančen datum, ter za prevajanje namenite dovolj časa, da lahko prevajalec v miru in natančno opravi svoje delo. Tako boste zadovoljni vi in prevajalec. Vedeti morate, da je norma prevajalca prevajane 5 strani v slovenski jezik na dan in 4 strani v tuj jezik na dan. Zato natančno predvidite kdaj želite imeti vaš prevod.
Anketa opravljena v letu 2013 s strani Zavoda za zaposlovanje in Filozofske fakultet v Ljubljani je pokazala se je petina magistrov zaposlila takoj, petina pa se jih poda na pot samostojnega podjetništva. Po dvanajstih mesecih je bila zaposljivost 37-odstotna, medtem ko je znašal delež samozaposlenih 16 odstotkov. Od vseh zaposlenih alumnov jih kar 84 odstotkov opravljalo dela, ki so tako ali drugače povezana s prevajanjem. Glede na sektorsko razdelitev pa jih je bilo 61 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju, 22 odstotkov v javnem sektorju, ostali pa so bodisi na delu v tujini bodisi opravljajo dela prek drugih pogodbenih razmerij. Kljub nizkemu odstotku zaposlitev obstaja veliko povpraševanje po visoko strokovno usposobljenih prevajalcih v slovenskem in evropskem prostoru. Najpogosteje magistrov v Sloveniji dobijo zaposlitev v mednarodnih organizacijah in podjetjih, medijskih hišah ter prevajalskih agencijah. Veliko prostih mest ostaja neizkoriščenih v nevladnem sektorju in na področju raziskovanja v nacionalnih in mednarodnih inštitutih.
Pisanje besedil je težavna zadeva, še posebej, če nismo preveč vešči jezika, v katerem pišemo. Velikokrat nam že materni jezik dela preglavice, saj se pogovorna slovenščina močno razlikuje od knjižne različice. Poleg tega pri govoru uporabljamo tudi sleng in tujke, zato je dobro, da besedilo še preden ga pošljemo v prevajanje, dobro preberemo in uredimo tako, da bo prevajalcu razumljivo. Zaradi pisanja elektronskih sporočil, sms-ov, dopisovanja preko socialnih omrežij, počasi postajamo nepismeni. Kadar si dopisujemo s prijatelji ne uporabljamo ločil, ne pazimo na sklanjatve, ne popravljamo besed, če se kje zatipkamo in ravno zaradi tega, moramo biti pri oddaji besedil še bolj pozorni. Poleg tega pri tehničnih besedilih zelo prav pride slikovno gradivo, medtem ko je pri marketinških besedilih dobrodošla informacija o ciljni publiki. Vsaka pomoč prevajalcu bo pomenila boljše 
Na Oddelku za prevajalstvo izvajajo študij na vseh treh stopnjah. Na prvi dodiplomski stopnji je akreditiran študij Medjezikovnega posredovanja. Na drugi, magistrski stopnji, študentje izbirajo med študijema imenovanima Prevajanje in Tolmačenje, na tretji stopnji pa se doktorski študentje posvečajo študiju Prevodoslovja. Na Oddelku za prevajalstvo poučuje 30 specializiranih univerzitetnih učiteljev, asistentov in lektorjev, ki so habilitirani za področja prevodoslovja, slovenskega, angleškega, francoskega, italijanskega in nemškega jezika z mednarodnimi referencami Na vseh treh študijskih stopnjah se izobražuje 540 študentov.
Prevajalniki imajo to napako, da niso živi prevajalci. Zato razumejo dvojne pomene besed, ki jih je veliko tudi v strogo formalnih besedilih. Čeprav nam je lažje na spletu poiskati orodja za prevajanje, ki so brezplačna, pa rezultat prevoda ni niti približno enak prevodu, ki nam ga ponudi agencija za prevajanje. Prevajalniki namreč niso prilagojeni slovničnim pravilom posameznega jezika in marsikdaj ne prepoznajo spola, veznikov, zaimkov, slovničnih časov in podobno. Takšnega prevajanja se lahko lotimo za osebne namene oziroma za osnovno razumevanje besedila, kadar razumemo pomen besedila, ki ga prevajamo, vendar ne razumemo vseh besed. Zato je bolje, da nam je prevajalnik v pomoč, kadar sami sebi prevajamo besedilo iz tujega jezika in ne obratno. Za prevode besedil, ki jih delimo z ostalimi ali jih objavimo na javnih mestih, pa naj skrbi agencija za prevajanje.