Je prevajanje eden od poklicev prihodnosti?
Kaj naj bi po zaključku magistrskega študija prevajanje posameznik potencialnim delodajalcem s svojim znanjem ponudil?
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani v programu kompetenc in znanj dodiplomskih študentov navajajo visoko stopnjo strokovnosti, kjer bo diplomant usposobljen za profesionalno soočanje z vse zahtevnejšimi zahtevami trga in celo potrebami, ki se na prevajalskih trgih vzpostavljajo v bližnji prihodnosti. Študijski program je zagotovo zasnovan široko in ambiciozno, saj so končni cilj visokošolskega programa diplomanti, ki so usposobljeni za prevajanje besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij. Poleg tega diplomanti pridobijo tudi lektorska znanja in znanja preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega ter mednarodnega značaja. Usposobljeni naj bi bili tudi za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje. Posebej zanimivo pa je tudi njihovo znanje za redakcijo strokovnih besedil v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika.
Kakšna pa je realnost: je prevajanje pot do kruha ali Zavoda za zaposlovanje?
Anketa opravljena v letu 2013 s strani Zavoda za zaposlovanje in Filozofske fakultet v Ljubljani je pokazala se je petina magistrov zaposlila takoj, petina pa se jih poda na pot samostojnega podjetništva. Po dvanajstih mesecih je bila zaposljivost 37-odstotna, medtem ko je znašal delež samozaposlenih 16 odstotkov. Od vseh zaposlenih alumnov jih kar 84 odstotkov opravljalo dela, ki so tako ali drugače povezana s prevajanjem. Glede na sektorsko razdelitev pa jih je bilo 61 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju, 22 odstotkov v javnem sektorju, ostali pa so bodisi na delu v tujini bodisi opravljajo dela prek drugih pogodbenih razmerij. Kljub nizkemu odstotku zaposlitev obstaja veliko povpraševanje po visoko strokovno usposobljenih prevajalcih v slovenskem in evropskem prostoru. Najpogosteje magistrov v Sloveniji dobijo zaposlitev v mednarodnih organizacijah in podjetjih, medijskih hišah ter prevajalskih agencijah. Veliko prostih mest ostaja neizkoriščenih v nevladnem sektorju in na področju raziskovanja v nacionalnih in mednarodnih inštitutih.
Posted in: Prevajalska agencija, Prevajanje
Leave a Comment (0) →
Pisanje besedil je težavna zadeva, še posebej, če nismo preveč vešči jezika, v katerem pišemo. Velikokrat nam že materni jezik dela preglavice, saj se pogovorna slovenščina močno razlikuje od knjižne različice. Poleg tega pri govoru uporabljamo tudi sleng in tujke, zato je dobro, da besedilo še preden ga pošljemo v prevajanje, dobro preberemo in uredimo tako, da bo prevajalcu razumljivo. Zaradi pisanja elektronskih sporočil, sms-ov, dopisovanja preko socialnih omrežij, počasi postajamo nepismeni. Kadar si dopisujemo s prijatelji ne uporabljamo ločil, ne pazimo na sklanjatve, ne popravljamo besed, če se kje zatipkamo in ravno zaradi tega, moramo biti pri oddaji besedil še bolj pozorni. Poleg tega pri tehničnih besedilih zelo prav pride slikovno gradivo, medtem ko je pri marketinških besedilih dobrodošla informacija o ciljni publiki. Vsaka pomoč prevajalcu bo pomenila boljše 
Prevajalniki imajo to napako, da niso živi prevajalci. Zato razumejo dvojne pomene besed, ki jih je veliko tudi v strogo formalnih besedilih. Čeprav nam je lažje na spletu poiskati orodja za prevajanje, ki so brezplačna, pa rezultat prevoda ni niti približno enak prevodu, ki nam ga ponudi agencija za prevajanje. Prevajalniki namreč niso prilagojeni slovničnim pravilom posameznega jezika in marsikdaj ne prepoznajo spola, veznikov, zaimkov, slovničnih časov in podobno. Takšnega prevajanja se lahko lotimo za osebne namene oziroma za osnovno razumevanje besedila, kadar razumemo pomen besedila, ki ga prevajamo, vendar ne razumemo vseh besed. Zato je bolje, da nam je prevajalnik v pomoč, kadar sami sebi prevajamo besedilo iz tujega jezika in ne obratno. Za prevode besedil, ki jih delimo z ostalimi ali jih objavimo na javnih mestih, pa naj skrbi agencija za prevajanje.